Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Prebivalci tihomorske države se pripravljajo na prvo načrtovano selitev celotnega naroda v zgodovini. Razlog: podnebna kriza.
Pred nekaj dnevi, natančneje 18. julija, so prebivalci pacifiške otoške države Tuvalu imeli zadnjo priložnost, da se prijavijo na prav posebno loterijo.
Šlo je za loterijo za dodelitev avstralskih vizumov za prebivalce Tuvaluja, ki se želijo zaradi podnebnih groženj preseliti.
To je tudi prva tovrstna migracijska vizumska shema na svetu, ki omogoča prebivalcem celotnega naroda, da se izognejo najhujšim posledicam podnebnih sprememb.
Prijavo je oddalo več kot 5.000 ljudi – skoraj polovica vseh prebivalcev Tuvaluja, poroča portal Live Science.
Že v prvih štirih dneh se je za mesto v programu prijavilo 3.125 ljudi, kar predstavlja približno tretjino prebivalstva. Do 11. julija so prejeli 5.157 prijav.
Tuvalu je z Avstralijo dosegel dogovor, ki omogoča "dostojanstveno preselitev" prebivalcev otoške države na najmanjšo celino. Ob tem sta obe strani poudarili, da se zavedata "uničujočega vpliva podnebnih sprememb na preživetje, varnost in dobrobit prebivalcev podnebno ranljivih držav, zlasti v pacifiški regiji".
Tuvalu leži v južnem Tihem oceanu med Avstralijo in Havaji.
Razprostira se na več kot 900.000 kvadratnih kilometrih Tihega oceana, sestavljajo pa jo le trije koralni otoki in šest atolov.
Skupna površina kopnega znaša 25,14 kvadratnega kilometra, po podatkih popisa iz leta 2022 pa je na njih živelo 10.643 prebivalcev.
Poseljenih je osem od devetih otokov, največji pa je atol Funafuti, kjer leži tudi prestolnica Vaiaku. Na njem živi približno polovica celotnega prebivalstva Tuvaluja.
Najvišja točka države doseže zgolj 4,5 metra nad morsko gladino, povprečna višina pa je le 2 metra, zaradi česar je država izjemno ranljiva za dvig morske gladine, poplave in nevihte, ki jih povzroča podnebna kriza.
Hitro rastoča gladina oceana
Študija iz leta 2023 je pokazala, da je bila morska gladina okoli Tuvaluja takrat 15 centimetrov višja kot pred 30 leti.
Če se bo trend nadaljeval, bo do leta 2050 velik del države, vključno z njeno ključno infrastrukturo, pod gladino plime.
Projekcije Medvladnega panela za podnebne spremembe pri OZN napovedujejo, da bi bilo lahko do leta 2100 redno potopljenih 95 odstotkov največjega atola, Funafutija.
Portal WorldAtlas in druge neznanstvene ocene pa navajajo, da bo Tuvalu morda izginil v naslednjih 50–100 letih.
Dvig morske gladine ogroža tudi pitno vodo, saj slana voda vse pogosteje vdira v podzemne sladkovodne vire.
Kot je za New Scientist povedala tuvalujska doktorska študentka Bateteba Aselu, prebivalci že zdaj dvigujejo pridelke nad zemljo, da bi preprečili škodo zaradi povečane slanosti tal.
Prva pogodba o selitvi naroda, a verjetno ne zadnja
Pogodbo o vizumskem programu, imenovano Pogodba o zvezi Avstralije in Tuvaluja – Falepili Union, sta državi podpisali konec leta 2023, veljati pa je začela leta 2024.
Gre za prvo načrtovano podnebno migracijo celotnega naroda, ki prebivalcem Tuvaluja omogoča, da živijo, delajo in študirajo v Avstraliji, s polnim dostopom do zdravstva in izobraževanja, enako kot avstralski državljani.
Vizum prejemnikom ne nalaga obvezne selitve, prav tako se lahko kadarkoli vrnejo domov.
Po besedah dr. Wesleyja Morgana z Univerze Novi Južni Wales gre za "globalni precedens, prvi primer, kjer je migracijska pot neposredno vezana na podnebne spremembe in dvig morske gladine".
Dodal je, da bi lahko Avstralija podobne dogovore sklenila tudi z drugimi pacifiškimi državami, kot je Kiribati.
Podobno pogodbo je Tuvalu sklenil tudi z Novo Zelandijo v okviru programa PAC (Pacific Access Category), ki zagotavlja prebivalcem majhnih pacifiških držav (poleg Tuvaluja še Tongi, Kiribatiju in Fidžiju) določeno število dovoljenj za bivanje na leto.
Nova Zelandija trenutno zagotavlja 75 dovoljenj za bivanje državljanom Tuvaluja, z možnostjo povečanja števila dovoljenj v prihodnje.
Tuvalu je v odziv na eksistencialno nevarnost ustvaril načrt digitalne države.
Začeli so ustvarjati tridimenzionalno digitalno podobo vseh otokov in zgodovinskih znamenitosti, ki bo shranjena v oblaku.
Prav tako bodo v digitalni svet – oblak in metavesolje – prestavili tudi celoten državni aparat.
V ta namen so spremenili tudi ustavo, kjer je od oktobra 2023 zapisano, da država Tuvalu obstaja tudi v digitalnem prostoru.
Z načrtom naj bi sedanjim in prihodnjim generacijam omogočili dostop do svoje nacionalne kulturne dediščine, tudi če bi fizično ozemlje države izginilo pod morjem.
Rezultati letošnje vizumske loterije naj bi bili znani do konca julija, prvi migranti pa bi v Avstralijo lahko prispeli do konca leta 2025.
Letna omejitev 280 oseb naj bi preprečila prevelik odliv znanja in kadra ter morebitne gospodarske težave v Tuvaluju, poroča Reuters. Kvote se bodo po potrebi prilagajale.
Skupaj z drugimi oblikami izseljevanja bi lahko tako Tuvalu vsako leto zapustilo skoraj 4 odstotke prebivalstva, ocenjuje profesorica prava Jane McAdam z Univerze Novi Južni Wales v prispevku za The Conversation.
Če se bo trend nadaljeval in se izseljeni prebivalci ne bodo vračali, bi lahko v desetih letih državo zapustilo skoraj 40 odstotkov prebivalstva.
To je prva selitev te vrste – a najverjetneje ne zadnja v dobi podnebne krize, piše portal.
Dvig morske gladine morda ogroža do 600 milijonov ljudi
Obstaja kar nekaj ocen in projekcij o številu ljudi, ki se bodo morali zaradi dviga morske gladine preseliti oziroma zapustiti obalne predele v naslednjih desetletjih in do konca 21. stoletja.
Po teh ocenah bo do konca stoletja morskemu dvigu izpostavljenih od 300 do več kot 600 milijonov ljudi. Od teh bi se jih – odvisno od ukrepov – moralo prisilno preseliti od 4 pa vse do 72 milijonov.
Spletna stran Statista piše, da bo 70 odstotkov vseh neposredno prizadetih ljudi živelo v osmih azijskih državah.
Največ dvigu morske gladine izpostavljenih ljudi živi na Kitajskem (43 do 67 milijonov), Bangladešu (32 milijonov) in Indiji (27 do 32 milijonov).
Evropa ni izjema
Dvigu morske gladine so izpostavljene prav vse celine in tudi Evropa ni izjema. Najbolj ogroženi državi na naši celini sta Nizozemska, kjer večina ljudi živi na umetno pridobljenem ozemlju, ki leži nižje od morske gladine, in Združeno kraljestvo.
Po poročanju spletne strani Environtech Online je na Nizozemskem ogroženih 47 odstotkov prebivalstva (7,8 milijona ljudi), v Združenem kraljestvu pa 4 odstotki prebivalstva oziroma 2,6 milijona ljudi.
Dvig gladine ogroža tudi sredozemske države, najbolj Francijo (tudi zaradi atlantske obale) in Italijo – posebej njen severni del ob Jadranskem morju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Najbolj brano
Najnovejše
NAVDIH
Digitalno
Poglobljeno
